T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
Nahajate se tukaj:  
 
 

Naročite se na e-novice

 

Zaključki s posveta Skupnosti VDC


29.11.2022 | Zveza Sonček

Drugega posveta Skupnosti varstveno delovnih centrov (VDC) Slovenije »Vključujemo. Povezujemo. Sodelujemo. Zmagujemo!«, ki je včeraj potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je udeležilo več kot 300 posameznikov iz 65 različnih organizacij. Posveta so se udeležili tudi vsi pomembni deležniki, med njimi tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je s spodbudnimi besedami nagovoril vse prisotne. Na posvetu je s prispevkom »Kaj je in kaj ne bi smela biti osebna asistenca« sodeloval tudi direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.

»Številčen obisk posveta jasno kaže, kako pereča je postala problematika na področju podpore odraslim osebam z intelektualno oviranostjo v Sloveniji. Veseli in hvaležni smo, da so se posveta udeležili vsi pomembni deležniki, saj lahko le povezani naredimo konkreten sistemski premik, ki ga nujno potrebujemo. Zaključimo lahko, da je sistem socialnega varstva na področju odraslih oseb z intelektualno oviranostjo evidentno postal nepravičen do uporabnikov. Sistem je treba čim prej celovito prenoviti, da bo usmerjen v individualne potrebe uporabnikov ter bo hkrati finančno in kadrovsko vzdržen ter transparenten in pravičen,« je zapisala dr. Špela Ražun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti VDC Slovenije in direktorica VDC Zasavje.

Konkretna dejanja oziroma cilji Skupnosti VDC so:
  1. En zaposlen naj bo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) le za odrasle osebe z intelektualnimi oviranostmi – za koordinacijo, celovito akcijo povezovanja direktoratov, ministrstev, ZPIZ, ZZZS, da se končno premaknemo.
  2.  

  3. Predstavniki MDDSZ in predstavniki drugih ministrstev, ki krojijo življenje našim uporabnikom, bi morali imeti več možnosti »dela na terenu«, se seznaniti, kako dejansko poteka delo pri izvajalcih storitev. 
  4.  

  5. Izločiti institucionalno varstvo VDC iz sistema dolgotrajne oskrbe oziroma zagotoviti dovolj sredstev za podporne in socialne storitve. Povezati zakonodajo v transparenten in pravičen sistem. 
  6.  

  7. Enotna metodologija ugotavljanja potreb za vse storitve/pravice odraslih oseb z intelektualnimi oviranostmi, enotna vstopna točka za vse pravice, enoten informacijski sistem.
  8.  

  9. Vse pravice, storitve za našo populacijo, je treba uvrstiti v Zakon o socialnem vključevanju invalidov, v Zakon o socialnem varstvu (ZSV) in v Zakon o zdravstveni dejavnosti (ustrezne spremembe zakonov, pravilnikov, povezava v celoto – 3 financerji namesto sedanjih 7 oziroma še več v primeru uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi).
  10.  

  11. Izločitev naše populacije iz Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na področju oskrbovalcev družinskega člana – naj ostane družinski pomočnik po ZSV in naj se njegove pravice izenačijo s plačo, dopustom itd. na ravni osebnega asistenta.
  12.  

  13. Enote bivanja v skupnosti (bivalne, stanovanjske) naj postanejo posebna socialnovarstvena storitev, ločena od institucionalnega varstva, kot je zapisano v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2022–30 (ReNPSV22-30). Naši stanovalci potrebujejo aktivno vključevanje v okolje, domačnost itd. (nismo bolnišnica, nismo dom starejših, manj zakonskih omejitev; to je njihov dom, v katerem živijo tudi 50 in več let).
  14.  

  15. Plače zaposlenih v enotah bivanja v skupnosti (bivalne enote, stanovanjske skupine) dvigniti vsaj na ravni osebnih asistentov, ne glede na izobrazbo (izhodišče naj bo 26. plačilni razred).
  16.  

  17. Vpeljati strateško načrtovanje MDDSZ in izvajalcev ter letno spremljanje uresničenega.
  18.  

  19. Narediti raziskavo sedanjega stanja in narediti akcijski načrt – pokritosti mreže VDC do 2030 (vezano na ReNPSV22-30; javni zavodi in koncesionarji).
  20.  

  21. Vzpostavitev regijskih centrov za pridobljene možganske poškodbe v dnevnem in bivalnem delu, kjer je stanje kritično. Naj se oblikuje posebna socialnovarstvena storitev v ZSV in pravilnikih, ki urejajo to področje (ne moremo in ne smemo jih enačiti z osebami z intelektualno oviranostjo).
  22.  

  23. Spremljanje kakovosti izvajanja vseh socialnovarstvenih storitev in zadovoljstva uporabnikov. Država naj vzpostavi celovit, povezan informacijski sistem, ki bo omogočal ažurne podatke o dodeljenih pravicah in storitvah za posameznega uporabnika.
  24.  

  25. Zagotoviti kontinuiteto življenja uporabnikov, tudi po smrti svojcev, tj. gradnja socialne mreže še v času življenja svojcev. MDDSZ naj začne aktivneje delovati na področju informiranja o storitvah socialnega vključevanja invalidov. Naj se naredi zloženka, informira koordinatorje invalidskega varstva na CSD, se jih aktivira in naj se posreduje informacije potencialnim uporabnikom.
  26.  

  27. Čim prej naj se naredi evalvacija sedanjega delovanja storitev socialnega vključevanja; na podlagi predlogov za izboljšave naj se začne pripravljati spremembe sistemskih rešitev. Nujna je vsaj delna profesionalizacija (redne zaposlitve) v podporni mreži, saj le-to zagotovi njeno stabilnost.
  28. Nujna vključitev zdravstvenih storitev v dnevne storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
  29.  

  30. Pospešitev priprave novih standardov in normativov storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v skladu z novim orodjem za ugotavljanje vseh potreb uporabnika.
  31.  

  32. Financiranje, usmerjeno v uporabnika in ne v institucijo.
  33.  

  34. Pomanjkanje primernih stanovanj za najem za uporabnike, ki bi si želeli bivati samostojno.
  35.  

  36. Razpisi za deinstitucionalizacijo v smeri novih enot bivanja v skupnosti. Tako kot je to zapisano v ReNPSV22-30, bi bilo treba ločiti bivalne enote in stanovanjske skupine pri socialno varstvenih storitvah v zakonodaji od institucionalnega varstva (ker to ni!).
  37.  

  38. Nestimulativni plačni sistem, podvrednotena delovna mesta (npr. delovni inštruktorji so nižje od varuhinj), prenizke plače računovodij, administrativnih delavcev. Treba bi bilo  uvesti večji del variabilnega dela plače, in sicer glede na vložen trud zaposlenega in direktorja. Ureditev plačnega sistema direktorjev, saj jih preostali zaposleni v plačah že prehitevajo.
  39.  

  40. Nujna profesionalizacija Skupnosti VDC Slovenije.

(Zaključke je pripravila dr. Špela Ražun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti VDC Slovenije in direktorica VDC Zasavje, Zagorje ob Savi, 24. november 2022).


< nazaj
2022 2023 2024
marec marec april
p t s č p s n
27 28 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2
 
E-trgovina
Najbolj brano
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

 

 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke