T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
Nahajate se tukaj:  
 
 

Naročite se na e-novice

 

Ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo


02.12.2022 | dr. Jasna Murgel

Organizacija združenih narodov (OZN) je že leta 1992 razglasila 3. december za mednarodni dan oseb z invalidnostjo. Dejstvo, da se v Sloveniji še vedno pretežno uporablja izraz »invalid«, kaže, kako dolga pot je še pred nami, kar zadeva uveljavljanje pravic oseb z invalidnostjo tako, kot so zapisane v Konvenciji o pravicah oseb z invalidnostjo (MKPI).

Bistveno bi bilo, da bi predvsem državni organi in uslužbenci začeli uporabljati pravilen izraz in ga končno za začeli vnašati v predpise. S tem bi pripomogli, da bi se pravilen izraz uporabljal tudi v praksi, kar bi prispevalo k preseganju zastarelega medicinskega pojmovanja invalidnosti in k uveljavitvi sodobnega pojmovanja invalidnosti, namreč da mora družba odpraviti ovire za polno vključevanje oseb z invalidnostjo v družbo oziroma da so pravice oseb z invalidnostjo del splošno priznanih človekovih pravic, ki jih je država dolžna zagotavljati.

Zakaj je pomembno obeleževanje takih mednarodnih dogodkov? Seveda so mednarodni dnevi obstajali tudi pred ustanovitvijo OZN, vendar jih je OZN sprejela kot močno orodje za ozaveščanje ljudi o določeni problematiki. Vsak mednarodni dan številnim zainteresiranim deležnikom ponuja priložnost, da organizirajo aktivnosti, povezane z določenim področjem. Zato je mednarodni dan svojevrstna odskočna deska za izvajanje dejavnosti za ozaveščanje. Tako je tudi z mednarodnim dnem oseb z invalidnostjo.

Na svetu je približno milijarda oseb z invalidnostjo. Kar 80 odstotkov teh oseb živi v državah v razvoju. Skoraj polovica starejših oseb (36 odstotkov) na svetu, ki so stari šestdeset let ali več, je oseb z invalidnostjo. Ena od petih žensk bo v življenju doživela invalidnost in vsak deseti otrok na svetu je otrok z invalidnostjo. Ob tem je epidemija koronavirusne bolezni najhuje prizadela prav osebe z invalidnostjo.1  Glede na ocene je v Evropski uniji 87 milijonov oseb z invalidnostjo. Med ljudmi z invalidnostjo, starimi od 20 do 64 let, jih je zaposlenih 50,8 odstotka, medtem ko je med osebami brez invalidnosti zaposlenih 75 odstotkov. 28,4 odstotka oseb z invalidnostmi v Evropski uniji živi v okoliščinah, ki pomenijo tveganje za revščino ali socialno izključenost, v splošni populaciji pa je ta delež 17,8 odstotka.2 V Sloveniji je več kot 100 tisoč oseb z invalidnostjo. To je približno toliko, kot je prebivalcev drugega največjega slovenskega mesta, Maribora.

V Evropi in Sloveniji se zaradi staranja prebivalstva povečuje delež starejših oseb v družbi. Zato tudi za splošno populacijo, ki ne spada v manjšino z invalidnostjo, postaja vse bolj pomembno, kako je dejansko urejen položaj oseb z invalidnostjo. Skoraj vsak izmed nas utegne na svoji koži občutiti, kako je, ko ne razumeš zapletene tehnologije, ko ne zmoreš hoditi po stopnicah, ko si nameščen v instituciji, ko ti je odvzeta poslovna sposobnost (kar se v pravu imenuje civilna smrt). Zato je zelo pomembno, da si prizadevamo, da se v Sloveniji čim bolj uveljavijo sodobna načela urejanja položaja oseb z invalidnostjo v družbi, ki bodo omogočila enakopravno vključevanje teh oseb v družbo. Uresničevanje načel, zapisanih v MKPI, je lakmusov test za ugotavljanje, kako je z dejanskim položajem oseb z invalidnostjo v Sloveniji.

Zato ni nepomembno, ali je Zveza Sonček vključena v aktivnosti, ki jih izvajajo vlada in parlament. Obveščeni smo bili, da je slovenska vlada sklicala sestanek z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), na katerem naj bi razpravljali o tem, kako se MKPI uresničuje v Republiki Sloveniji. Menimo, da bi v takšni obliki sodelovanja z vlado kot pomemben deležnik na področju varstva oseb s cerebralno paralizo in poškodbami možganov morala biti udeležena naša zveza, saj je treba v tej skupini zastopati tudi interese oseb s cerebralno paralizo.

Dosledno izvajanje MKPI, katere članica je tudi EU, poleg njenih držav članic, pomeni tudi, da je treba v Sloveniji slediti Strategiji za pravice oseb z invalidnostjo 2021–2030,3  ki je namenjena spopadanju z raznolikimi izzivi, s katerimi se srečujejo osebe z invalidnostjo. Cilj strategije je napredek na vseh področjih MKPI na ravni EU in držav članic. S strategijo si EU prizadeva zagotoviti, da osebe z invalidnostjo v Evropi ne glede na njihov spol, rasno ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, starost ali spolno usmerjenost uživajo človekove pravice, da imajo enake možnosti in enak dostop do sodelovanja v družbi in gospodarstvu, da lahko svobodno odločajo, kje, kako in s kom živijo, da se lahko prosto gibljejo v EU ne glede na svoje potrebe po podpori in da ne bodo več diskriminirane. EU je v okviru te strategije dala jasne smernice, ki bi morale biti vodilo za Slovenijo pri ključnih vprašanjih za osebe z invalidnostjo, kot so deinstitucionalizacija, vključevanje v družbo, zaposlovanje, zagotavljanje dostopnosti na vseh področjih družbenega življenja in navsezadnje tudi enaka volilna pravica za vse.

Prepričani smo, da bi uresničevanje mednarodnih standardov s področja varstva pravic oseb z invalidnostjo pripeljalo do tega, da Slovenija ne bi bila v vrhu evropskih držav po številu oseb z invalidnostjo, ki živijo v institucijah, da bi bilo več šol dostopnih za osebe z invalidnostjo (Zagovornik načela enakosti ugotavlja, da je samo 26 odstotkov srednjih šol ustrezno dostopnih za osebe z invalidnostjo), da bi bila odpravljena diskriminacija oseb, ki jim je bila odvzeta volilna pravica (Zagovornik načela enakosti je ocenil, da je odvzem volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo diskriminacija), da bi na novo zgrajeni objekti v državni lasti bili dostopni za osebe z invalidnostjo in da bi bile prej odpravljene številne druge neskladnosti slovenske zakonodaje in prakse, ki zadevajo osebe z invalidnostjo.

Mednarodni dan oseb z invalidnostjo je priložnost, da opozorimo, s kakšnimi težavami se še vedno srečujejo osebe z invalidnostjo v slovenski družbi, in da pozovemo pristojne institucije in posameznike, da naredijo več in bolje, da bi izpolnili obveznosti, ki jim jih nalaga MKPI in so vključene tudi v pravni red EU.

dr. Jasna Murgel
, predsednica Zveze Sonček in predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru
(Članek je objavljen tudi v reviji Sončnik, št. 3, ki bo izšla 8. decembra 2022.)



  1. Združeni narodi, mednarodni dan oseb z invalidnostjo, 3. december, https://www.un.org/en/observances/day-of-persons-with-disabilities (12. 11. 2022).
  2. Evropski parlament, Ambiciozna evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2021–2030: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20200604STO80506/ambiciozna-evropska-strategija-o-invalidnosti-za-obdobje-2021-2030 (15. 11. 2022).
  3. Unija enakosti: strategija o pravicah oseb z invalidnostjo za obdobje 2021–2030: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2021:101:FIN#PP4Contents (15. 11. 2022)



< nazaj
2022 2023 2024
december januar februar
p t s č p s n
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5
 
E-trgovina
Najbolj brano
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

 

 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke