T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
Nahajate se tukaj:  
 
 

Naročite se na e-novice

 

V Zvezi Sonček se zavzemamo za enako volilno pravico za vse – tudi za osebe z intelektualno oviranostjo


02.02.2022 | Zveza Sonček so.p.

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije daje pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Pobudo je na novinarski konferenci, ki je potekala 2. februarja pred Centrom Sonček Šiška v Ljubljani, predstavil direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik ter uporabniki Centra Sonček Šiška Maša Dornik in Andreja Golob (obema je volilna pravica odvzeta) ter Grega Mali in Aleš Starc. V Zvezi Sonček se namreč zavzemamo za polnopravno vključenost odraslih z vsemi državljanskimi pravicami, vključno z volilno pravico.

V sodobnih demokratičnih ureditvah so volitve osnovni izraz ljudske volje. Enako naj bi bilo v Sloveniji, ki je skladno z Ustavo RS demokratična republika, v kateri ima oblast ljudstvo.  Vendar pa v Sloveniji ni povsem tako. Na dan 3. januar 2022 je bila volilna pravica odvzeta 2.929 polnoletnim državljanom Republike Slovenije. Podatkov o tem, koliko je oseb z intelektualno oviranostjo oziroma duševno motnjo, ni mogoče pridobiti.

Volilna pravica je bila omenjenim osebam odvzeta na podlagi Zakona o volitvah v državni zbor. Slednji v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Omenjena določba je v nasprotju z določbami Ustave RS. Nasprotuje zlasti ustavnopravni določbi (14. člen Ustave RS), po kateri je volilna pravica splošna in enaka in jo ima vsak polnoleten državljan, brez diskriminacije.  

Hkrati je navedena določba Zakona o volitvah v državni zbor v nasprotju z 8. členom Ustave RS, v skladu s katerim morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. V Republiki Sloveniji sta leta 2008 začela veljati Konvencija o pravicah invalidov (KPI) in Izbirni protokol k tej konvenciji. Na volilno pravico oseb z invalidnostjo se nanaša 29. člen KPI, ki Sloveniji kot državi pogodbenici, da osebam z invalidnostjo zagotovijo politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, med drugim, da osebam z invalidnostjo zagotovijo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni.

Odbor za pravice invalidov, ki nadzira izvajanje KPI, je vprašanje volilne pravice oseb z duševno motnjo obravnaval že leta 2013 v zadevi Zsolt Bujdosó, Jánosné Ildikó Márkus, Viktória Márton, Sándor Mészáros, Gergely Polk and János Szabó proti Madžarski. Gre za osebe z duševno motnjo, ki jih je sodišče postavilo pod skrbništvo, sočasno pa jim je bila avtomatsko odvzeta volilna pravica. Zaradi omejitve pravne sposobnosti vlagatelji niso mogli sodelovati na madžarskih parlamentarnih niti na lokalnih volitvah in so tudi v času vložitve sporočila bili brez volilne pravice. Odbor je ugotovil, da če država volilno pravico omeji na podlagi zaznane ali dejanske psihološke ali duševne invalidnosti, četudi se omejitev opravi na podlagi pregleda posameznika, je to v skladu z 2. členom KPI diskriminacija na podlagi invalidnosti. Zakonodaja, ki sodišču dovoljuje, da osebam z invalidnostjo odvzame volilno pravico, krši točko a 29. člena KPI. Ugotavljanje, ali je nekdo sposoben izvrševati volilno pravico, zato po mnenju Odbora ni legitimno, niti se z njim ne sledi sorazmernemu cilju varstva integritete političnega sistema države pogodbenice.

Odbor za pravice invalidov je v poročilu iz leta 2018, v katerem je ugotavljal, kako Slovenija implementira določbe KPI izrazil zaskrbljenost zaradi uresničevanja pravice oseb z invalidnostjo do sodelovanja v političnem in javnem življenju. Sloveniji je priporočil, naj zagotovi volilno pravico vsem osebam, ne glede na njihovo invalidnost ali drugo oviranost, ter jim omogoči podporno odločanje, pri čemer vsem osebam z invalidnostjo, ne glede na njihovo oviranost, zagotovi dostop do volilnih gradiv javnih zadev.

Očitno je, da je kakršnokoli ugotavljanje, ali je nekdo sposoben izvrševati volilno pravico, v nasprotju s KPI in s tem tudi z Ustavo. Zato predlagamo, da se diskriminacija oseb z intelektualno oviranostjo odpravi s spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, saj sedanja ureditev ne sledi sorazmernemu cilju varstva integritete slovenskega političnega sistema. Nujno je, da s spremembo navedenega zakona preprečimo, da še več oseb z invalidnostjo izgubi volilno pravico v prihodnje in da se s tem nadaljujejo kršitve temeljnih človekovih pravic oseb z invalidnostjo.

Pobudno in predlog za spremembo ZVZD je Zveza Sonček naslovila na vse parlamentarne in neparlamentarne stranke, poslala pa jo je tudi predstavnikom najvišjih inštitucij v Republiki Sloveniji. Uporabnika Centra Sonček Šiška v Ljubljani, Andreja Golob (ki ji je odvzeta volilna pravica) in Aleš Starc, pa sta pobudo odnesla tudi v Državni zbor, v Urad predsednika RS in Kabinet predsednika vlade.





< nazaj
2021 2022 2023
oktober november december
p t s č p s n
31 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 1 2 3 4
 
E-trgovina
Najbolj brano
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

 

 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke