T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
Nahajate se tukaj:  
 
 

Naročite se na e-novice

 

Kljub bolezni do družine


Nedelo, 30.11.2014

Družina Dervarič iz Radencev Invalidna zakonca bosta svoje izkušnje posredovala tudi drugim


Za družino Dervarič je bil minuli četrtek poseben dan. Zakonca Radojka (42) in Davorin (46) sta praznovala petnajsto obletnico poroke. Z njima se je veselila tudi hčerkica Tjaša, ki je 12. oktobra dopolnila dvanajst let. Čeprav sta Radojka in Davorin v zgodnjem otroštvu zbolela za cerebralno paralizo, sta se kljub invalidnosti odločila, da si ustvarita družino, ki danes živi samostojno življenje. Seveda so, poudarjata zakonca, hvaležni vsem bližnjim in drugim, ki so jim in jim še pomagajo.


»V odločitvi, da se poročiva in si ustvariva družino, so naju podprli tudi Radojkini starši, pri katerih sva živela, odločilna pa je bila podpora in pomoč zdaj že pokojnega Antona Tončka Kosa, s katerim sva bila velika prijatelja. Tonček, ki je umrl pred tremi leti, 25. novembra, je bil prav tako invalid, bil je slep in je naredil veliko dobrega za slepe in druge invalide po vsej državi. Zato sva se ob praznovanju obletnice poroke spomnila tudi nanj. Tonček naju je na vsakem koraku opogumljal, učil naju je, da morava življenje vedno jemati z vesele plati in da se nikakor ne smeva smiliti sama sebi,« se Davorin spomni dogodkov pred petnajstimi leti, ki so zaznamovali njegovo in Radojkino življenje.


Ljubitelji športa


Radojka in Davorin sta se po poroki odločila za otroka. Zdravniki jima tega niso odsvetovali. Jasno so nama povedali, da se invalidnim staršem rojevajo zdravi otroci, le kakšen odstotek je invalidnih. Radojkino nosečnost so skrbno nadzorovali. Žal je Radojka zaradi lastne neprevidnosti, ko je v kuhinji dvignila pretežek lonec, splavila. Vdrugo je brez težav donosila dojenčka. Hčerka Tjaša se je rodila zdrava 9. oktobra 2002. Zdaj obiskuje sedmi razred na OŠ Radenci. Je prav dobra učenka in velika ljubiteljica športa, predvsem namiznega tenisa. Pred dnevi je na odprtem državnem prvenstvu v malem finalu v svoji starostni kategoriji zasedla drugo mesto. Tudi Davorin je velik ljubitelj športa, je organizator šport nih prireditev za invalide pri Zvezi za cerebralno paralizo Sonček na državni ravni in predsednik Športnega društva cerebralne paralize. Vsak dan vozi hčerko na treninge v Mursko Soboto, kjer tudi sam poprime za namiznoteniški lopar. Tjaša staršem pri domačih opravilih pomaga toliko kot vsi drugi otroci. Nič več in nič manj. Mama tako in tako nikogar ne pusti v kuhinjo, očetu pa pomaga iz avta v prvo nadstropje bloka, v katerem živijo, prinesti pijačo ali kako drugo težjo stvar.

Radojka in Davorin sta po poroki nekaj let živela pri njenih starših. Ker sta si vedno želela samostojnega življenja, sta to uresničila pred šestimi leti. Uspelo jima je zbrati denar za nakup 42 kvadratnih metrov velikega stanovanja v enem od starejših blokov v Radencih. Pravita, da družina živi skromno, razgibano, srečno in samostojno življenje. Ne pozabita dodati, da jima veliko pomagajo družina Davorinove sestre Matilde, Radojkin oče Vasilij Bjelić (mama Vera je pred štirimi leti tragično umrla na železniških tirih), polbrat Robi Pregelj in seveda številni prijatelji. Radojka je nekoč delala v invalidskih delavnicah gornjeradgonskega varstveno-delovnega centra. Zdaj je doma in skrbi za gospodinjstvo. Davorin, ki je v Kamniku končal trilet no poklicno šolo za elektronika in elektroenergetika, je slabo desetlet je delovne dobe zbral v gornjeradgonskem Elradu, zdaj je zaradi bolezni invalidsko upokojen.


Odkrito o bolezni


Radojka in Davorin želita ljudem povedati, da lahko tudi tisti, ki so zaradi invalidnosti drugačni od njih, živijo normalno življenje in si ustvarijo družino. Ravno tej temi bosta namenila pogovore, ki jih bosta pripravila v različnih ustanovah in društvih, prvega že do konca leta. Davorin pravi, da bosta odkrito govorila o vsem. Tudi o njuni bolezni. Radojka je v zgodnjem otroštvu zbolela za vodenoglavostjo (hidrocefalus), zato je bila večkrat operirana. Hkrati je dobila še cerebralno paralizo. Je tudi epileptik, vendar bolezen od poroke popolnoma miruje. Davorin je takoj po rojstvu zbolel za zlatenico, kmalu nato za cerebralno paralizo. Shodil je pri treh letih, po operaciji v šempetrski bolnišnici. Prve tri razrede osnovne šole s prilagojenim programom je končal v Vipavi, preostalih pet pa na »normalni« osnovni šoli v Kamniku. Tam je končal tudi poklicno šolo. Ves čas se je veliko ukvarjal s športom.

»Predvsem bova ljudem položila na srce, da se zaradi takšne ali drugačne drugačnosti ne vdajo v usodo in da malodušje zamenjajo z optimizmom in bojevitostjo. To je moja in Radojkina formula za lepo in srečno življenje,« je še poudaril Davorin.

Ivan Gerenčer
, besedilo in fotografija


< nazaj
2022 2023 2024
april maj junij
p t s č p s n
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4
 
E-trgovina
Najbolj brano
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

 

 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke