Slovenija ne omogoča vsem osebam z invalidnostjo vpisa v volilni imenik za Evropske volitve
Ljubljana, 22.5. 2019 – Najmanj 1935 državljanov Republike Slovenije ni vpisanih v volilne imenike in se zaradi odvzete volilne pravice ne bo moglo udeležiti volitev za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropski parlament
Po podatkih objavljenih na spletnem portalu RTV SLO v maju 2018 https://www.rtvslo.si/gremvolit/o-volitvah/kdo-nima-pravice-voliti-in-biti-voljen/453988 naj bi bilo po podatkih Ministrstva za notranje zadeve novembra 2017 v volilni imenik vpisanih 1935 državljanov, ki jim je bila odvzeta volilna pravica in ne morejo izvrševati svoje ustavne pravice po 43. členu ustave in se udeleževati volitev v Republiki Sloveniji. Verjetno je velika večina teh odraslih državljanov, kot oseba z invalidnostjo oziroma oviranostjo, izgubila volilno pravico oziroma ji je ta bila s sodnim sklepom odvzeta, zaradi podaljšanja roditeljskih pravic njihovim staršem. Postopek odvzemanja volilne pravice so sodišča izvajala po Zakonu o nepravdnem postopku in Zakonu o volitvah v državni zbor, kar je po naši oceni v nasprotju z Ustavo RS in Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov, saj Ustava te izjeme ne predvideva, Mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija 15.04.2008 objavila in velja od 16.04.2008 pa v 29. členu
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5314 določa,
29. člen
Sodelovanje v političnem in javnem življenju
Države pogodbenice zagotavljajo invalidom politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, in se zavezujejo, da:
a) invalidom enako kot drugim zagotavljajo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da:
i) zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni;
ii) varujejo pravico invalidov, da na volitvah in referendumih volijo tajno in brez zastraševanja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti ter jim po potrebi omogočajo uporabo podpornih in novih tehnologij;
iii) invalidom kot volivcem zagotavljajo svobodno izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in na njihovo zahtevo pri izražanju volje na volitvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri;
Zato so 3 posamezni člani društev Zveze Sonček so.p. in njihovi zakoniti zastopniki po uveljavitvi Družinskega zakonika, ki ne predvideva več podaljšanja roditeljskih pravic in uveljavitvi Zakona o nepravdnem postopku pričeli postopek za vpis odraslih državljanov, ki jim je bila odvzeta volilna pravica v postopkih podaljšanja roditeljskih pravic njihovim staršem. Vse zahteve za vpis v volilni imenik za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament so bile zavrnjene in tudi tožbe v upravnih sporih na Upravnem sodišču niso bile uspešne, saj tako upravne enote kot upravno sodišče ne pripoznajo neposredne uporabe uveljavljanja volilne pravice z Ustavo Republike Slovenije, Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov in evropskim pravnim redom, ki določa volitve v Evropski parlament. Pravica voliti v Evropski parlament je izvirno urejena v primarnem pravu EU, tj. že v 20 (2) (b) členu pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), izrecno pa jo priznava in varuje tudi 39. člen Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah.
Vsi postopki odvzema volilne pravice po spremembah Zakona o volitvah v državni zbor v juliju 2006 so prizadeli in kršili volilno pravico državljanom, ki so rojeni v časovnem obdobju od 9.8.1988 do najkasneje 26.5.2001, saj uporaba Družinskega zakonika in uveljavitev novega Zakona o nepravdnem postopku ne določa več podaljšanja roditeljskih pravic in odvzemanja volilne pravice.
Na nezakonitost odvzemanja volilne pravice je opozoril že leta 2011 Odbor Organizacije združenih narodov, ki spremlja izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in zapisal, da je volilna pravice ustavna pravica, ki je oblast ali sodišče ne more odvzeti (Glej predvsem odločitev Odbora OZN za pravice invalidov 4/2011 (vsak odvzem volilne pravice je kršitev, tudi če z individualno sodbo, saj je to ustavna pravica, ki je oblast ali sodišče ne more odvzeti), ESČP Alajos Kiss proti Madžarski 38832/06 z dne 20. 5. 2010 (takrat odločeno, da je odvzem volilne pravice brez individualne sodne odločbe kršitev, glede volilne pravice z individualno sodbo se niso izrekli, ker to ni bilo vprašanje spora) in novejša Gajcsi proti Madžarski 62924/10 z dne 23. 9. 2014 (sodišče v individualnem sporu invalidu ni vrnilo volilne pravice, to je kršitev), Harmati proti Madžarski, 63012/10 z dne 21. 10. 2014.)
Po nam znanih podatkih je 15. aprila 2019 nemško Ustavno sodišče z začasno odredbo odločilo, da morajo volilni imeniki za letošnje volitve Evropskega parlamenta biti popravljeni tako, da bodo lahko glasovali tudi vsi invalidi, ki jim je bila kdaj odvzeta volilna pravica v skladu z Odločbo odbora OZN 4/2011 in Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov, evropskim pravnim redom in pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).
Izključitev iz volilnih imenikov najmanj 1935 državljanov, ki so vpisani v evidence volilne pravice, vendar niso vpisani v volilne imenike in nimajo volilne pravice, lahko vpliva na legitimnost volitev poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.
Več informacij:
Iztok Suhadolnik
Direktor Zveze Sonček so.p.
T: 041 361 998
E: iztok.suhadolnik@soncek.org
