Razvojno nevrološka obravnava po Bobathu
Razvojno - nevrološka obravnava (RNO) - Babth
1943 leta sta Karel in Bertha Bobath razvila sistem razvojno nevrološke obravnave otrok ali odraslih z nevrološkimi motnjami. Pristop je danes splošno priznan in razširjen.
Pri svojem pristopu izhajata iz dejstva, da večina našega gibanja poteka avtomatsko v vzorcih navade. Enako kot pravilni, tudi nepravilni vzorci, postanejo vzorci navade. Zato RNO terapevt gradi aktivne avtomatske gibalne vzorce. Terapevt tako otroka ali odraslo osebo vodi v aktiven avtomatski gibalni vzorec, ki si jo s ponavljanjem zapomni v čutno gibalno izkušnjo, in jo avtomatizira v kakovostni vzorec navade.
Načela pristopa RNO so:
- inhibicija abnormalne posturalne refleksne aktivnosti za zmanjšanje tonusa pri spastični in atetoidni obliki CP
- spodbujanje normalnega posturalnega položaja in gibanja, s pomočjo čim bolj normalnega mišičnega tonusa,
- povečanje posturalnega refleksnega tonusa in regulacija recipročne mišične funkcije.
Z obravnavo se prepreči patološka aktivnost in s tem omogoči razvoj normalnih vzorcev gibanja. Cilj terapije je optimizirati funkcijo s pomočjo izboljšanja kontrole pokončne drže telesa in selektivnega gibanja. Namen terapije je ponovno učenje ali izboljšanje izvajanja vsakodnevnih dnevnih aktivnosti v različnih okoliščinah (obračanje v postelji, vstajanje, sedanje, hoja, oblačenje, slačenje, obuvanje, prehranjevanje,...), s poudarkom na največji možni kvaliteti in kontroli gibanja med izvajanjem funkcije. Skratka, posameznike učimo funkcioniranja v normalnem življenjskem okolju, kjer so prisotni tudi drugi moteči dejavniki, ki onemogočajo ali poslabšujejo motorično komponento izvajanja funkcije.
RNO koncept temelji na naslednjih predpostavkah: vsak otrok je edinstven posameznik, ki živi v edinstveni družini z edinstvenimi potrebami. Pri postavljanju ciljev obravnave je potrebno upoštevati otrokovo sedanje in bodoče življenje. Cilj obravnave je povečanje funkcionalnih veščin.
RNO terapevt koristi znanje o normalnem razvoju otroka, da bi lahko razumel vsa odstopanja v razvoju otrokovih veščin. Znanje o normalnem razvoju otroka terapevtu pomaga razumeti zakaj otrok s CP določenih veščin ne more izvesti. Mejniki pa nikakor ne služijo kot cilji in merilo uspeha terapevtske obravnave.
Glede na to, da se obravnava motnje gibanja, je tretma aktivni proces. Motorične veščine zahtevajo integracijo večih telesnih sistemov. Najprej se identificirajo težave, ki ga ima otrok z gibanjem in kako ta težava vpliva na funkcijo. Vsi sistemi morajo biti obravnavani istočasno – torej nevro-muskulatorni, senzorni in proprioceptivni, mišično - kostni in respiratorni sistem.
Koristne povezave:
http://www.fizioterapija-silak.si/index.php?option=com_content&view=article&id=8&Itemid=13
Iz Sončkove knjižnice:
Bobath Berta, Die Hemiplegie Erwachsener: Befundaufnahme, Beurteilung und Behandlung, Stuttgart; New York: Thieme, 1985 (K 170)
Bobath Karel, A Neurophsyological Basis for the Treatment of Cerebral Palsy, Oxford: Blackwell Scientific Publications, 1991 (K 288)
Bobath Berta, Motor Development in the Different Types of Cerebral Palsy, London: Heinemann Physiotherapy, 1987 (K 396)
