Konduktivna edukacija

Začetnik konduktivne edukacije je madžarski fizioterapevt Andreas Petö, ki je v Budimpešti leta 1952 ustanovil Nacionalni inštitut za konduktivno edukacijo. Po letu 1980 so njegovi učenci prenesli idejo tudi v druge države (Velika Britanija,…).

Konduktivna edukacija je, prej kot terapevtski pristop, proces učenja, namenjen otrokom s cerebralno paralizo (pa tudi osebam z nekaterimi drugimi nevrološkimi motnjami) za zdravljenje simptomov in učinkov cerebralne paralize s ciljem, posamezniku pomagati živeti z maksimalnim potencialom. 

Izhodišče je dejstvo, da se otroci z motnjo v motoričnem razvoju razvijajo na enak način kot vsi ostali, zato uspeh zahteva določeno stopnjo kognitivnih sposobnosti. Otroci se učijo aktivnosti tako, da združujejo kognitivne, čustvene, senzomotorične in komunikacijske izkušnje v smiselno celoto. Pristop izboljšuje motorične sposobnosti in otroke pripravlja na vsakdanje naloge, kot so hranjenje, oblačenje, umivanja in skrb zase nasploh.

Zanimivost je, da učenje poteka brez kompliciranih pripomočkov in opreme za razvijanje kontrole motorike in stabilnosti.

Edukatorji uporabljajo le lesene klopi in stole z naslonom v obliki lestve ter enostavne ortoze. Konduktivna edukacija ne more ozdraviti cerebralne paralize ali katerekoli druge motnje. Je samo posebna metoda učenja otrok, ki imajo težave z gibanjem, interakcijo in opravljanjem vsakdanjih osnovnih nalog.

Kaj zajema kondkuktivna edukacija

Metode učenja s pomočjo konduktivne edukacije oseb s cerebralno paralizo so zelo različne, a pri večini aktivnosti gre za fizične aktivnosti. Preko teh fizičnih aktivnosti pride do napredka na vseh področjih. Vse učne aktivnosti so posebej izbrane glede na potrebe vsakega posameznika. Nekateri izmed načinov, ki jih terapevti izbirajo za spodbujanje učenja in samostojnosti, so:

• fizična asistenca – vodenje roke
• specializirano verbalno svetovanje
• upoštevanje dnevnega urnika, ki zadovoljuje potrebe posameznika
• trening fizičnih veščin in spretnosti  - kot so učenje stoje, hoje, hranjenja, samostojne uporabe stranišča in podobno.
• skupinsko delo – skupina spodbuja socialno interakcijo in učenje socialnih veščin
• trening s pomočjo posebnih specializiranih pripomočkov.

Konduktivno edukacijo izvajajo na Petó inštitutu v Budimpešti (http://www.peto.hu/en/ ) pa tudi v drugih državah (http://www.cpabilitycenter.org/aboutus).

---

Vir:
http://www.cerebralpalsysource.com/Treatment_and_Therapy/conductive-education/index.html

Iz Sončkove knjižnice:
Hari Maria, Conductive Education, London: Travistock, 1990 (K 65)
Cotton Ester, Conductive education for adult hemiplegia, Edinburgh: Churchill Livinstone, 1983 (K 106)
Cotton Ester, Conductive education and Cerebral Palsy, London: The Spastic Society, 1990 (K 135)
Akos Karoly, Dina: Eine Mutter praktiziert die Konduktive Pädagogik (Peto System), Ulm: Alabanda, 1989
Read Janet, Conductive Education?, Burningham: The Foundation for Conductive Education, 1990 (K 339)
Medveczky Erika, Conductive Education as an educational method of neurorehabilitation, Budapest: Greytech Nyomdaipari es szolgaltato Kft, 2006 (K 903)