Osebna asistenca

Zveza Sonček je začela izvajati program osebne asistence v sredini leta 2016. Do leta 2019 se je osebna asistenca izvajala na osnovi vsako leto posebej razpisanih in nato sofinanciranih socialnih programov.

Osebna asistenca po svoji zasnovi izhaja iz mednarodnega gibanja za neodvisno življenje (organizacija ENIL – evropska mreža za neodvisno življenje), ki pa vsaj na razvitem severu izhaja iz neposrednega individualnega financiranja, ki je tudi pravi pogoj za dejansko neodvisno življenje in socialno vključevanje.

S 1 januarjem 2019, ko se je začel izvajati novi Zakon o osebni asistenci, je Zveza Sonček postala izvajalka te storitve na osnovi zakona. Zakon omogoča posamezniku oz. posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi ovirami enake možnosti, večjo neodvisnost in enakopravno vključenost v družbo, skladno z odločbami Konvencije o pravicah invalidov. Posameznik, star od 18 do 65 let, uveljavlja pravico do osebne asistence na osnovi odločbe, ki jo na njegovo prošnjo ter izdelane ocene in strokovnega mnenja komisije izda CSD.

Osebna asistenca je namenjena odraslim osebam z invalidnostjo v njihovem aktivnem življenjskem obdobju, s ciljem preprečevanja institucionalizacije in možnostjo uresničevanja vseh potencialov posameznika in njegovega čim bolj neodvisnega življenja. Neodvisnost ne pomeni, da invalid nujno živi sam, temveč pomeni samostojnost pri upravljanju z lastnim življenjem, pri sprejemanju odločitev – pomeni svobodo izbire. Uporabnik se s pomočjo osebne asistence lažje vključuje v socialno okolje, s čemer se preprečuje njegova socialna izključenost. Pomeni tudi to, da oseba ni več pacient, oskrbovanec ali varovanec, ni več predmet skrbi, temveč postane uporabnik, ki sam ali prek svojega zakonitega zastopnika samostojno sprejema odločitve o svojem življenju.
Storitev je prilagojena individualnim potrebam vsakega uporabnika.

V okviru storitev osebne asistence izvajamo: